ČEŠKA

Screen Shot 2016-01-20 at 02.33.57Uradno Češka republika, (češko Česká republika) je celinska država v Srednji Evropi, ki meji na Nemčijo na zahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu. Glavno in največje mesto Praga, ima več kot 1,2 milijona prebivalcev. Češka vključuje zgodovinska ozemlja Češko, Moravsko in Češko Šlezijo.

Češka država je nastala v poznem 9. stoletju kot vojvodina Češka po Velikomoravski državi. Po padcu te leta 907, se je središče moči preneslo iz Moravske na Češko pod Pšemisli (češko Přemysli). Leta 1004 je bila vojvodina uradno priznana kot del Svetega rimskega cesarstva, postala Češko kraljestvo leta 1212, in dosegla svoj največji ozemeljski obseg v 14. stoletju. Češko kraljestvo je vladalo ne le sami Češki, temveč tudi drugim ozemljem, ki so skupaj oblikovala tako imenovano Češko krono. Češki kralji so bili tudi volilni knezi Svetega rimskega cesarja. Češki kralj Otokar II. (1253-78) je ozemlje razširil od Baltika do Jadrana. Pod Luksemburžani, še posebej kraljem Karlom V., je bila gospodarsko in kulturno najbolj razvita, Praga je bila celo glavno mesto cesarstva. Po razkolu v katoliški cerkvi so se Čehi družili okoli reformatorja Jana Husa (ok. 1370 – 1415). Njegov sežig je povzročil husitske vojne (1419 – 34). Kraljestvo se je soočalo z gospodarskim embargom in nekaj časa je vladalo brezvladje, nato so se na prestolu menjavale posamezne rodbine.

Po bitki pri Mohaču leta 1526, je bil celotna Češka krona postopoma vključena v Habsburško monarhijo skupaj z nadvojvodino Avstrijo in kraljevino Madžarsko. Protestantski češki upor (1618-1620) proti katoliškim Habsburžanom je pripeljal do tridesetletne vojne, po kateri je monarhija utrdila vladarja, ponovno uvedla katolicizem in sprejela politiko postopne germanizacije. Z razpadom Svetega rimskega cesarstva leta 1806 je Češ