Koncert MePZ Sveta Lucija 

Ob koncertu komentiran ogled razstave »ČEŠKO-SLOVENSKE SLEDI«

Kdaj: v soboto, 26. septembra 2026, ob 18.00

SLOVENSKE LJUDSKE IN PRIMORSKE PESMI V PRAGI

PRVI DEL

• Dober večer, prir. Mihael Rožanc
• Lipa, Davorin Jenko – Lojze Lebič
• Oblaki so rudeči, prir. Hilarij Lavrenčič
• Slovenska dežela (Jaz vem za deželo), dr. Benjamin Ipavec
• Protuletje, Ubald Vrabec
• Pleši, črni kos, prir. Jakob Jež

DRUGI DEL

• Stoji, stoji mi polje: harm. Marij Kogoj
• Kje so tiste stezice: prir. Hilarij Lavrenčič
• So še rožce u hartəlnu žavovale:
harm. Jože Leskovar
• Pa se sliš: Karel Pahor
• Dajte, dajte: Aldo Kumar
• Slovenija v svetu (Slovenija, zapojmo ti): Jože Osana

DODATEK:

• Jurjevanje

in

razstava »Češko-slovenske sledi«

Razstava »Češko-slovenske sledi« predstavlja bogato zgodovino odnosov med Čehi in Slovenci. Skozi življenjske zgodbe pomembnih osebnosti in delovanje različnih ustanov razkriva kulturne, znanstvene, umetniške, politične in družbene vezi, ki že več kot tisoč let povezujejo oba naroda.

Poleg znanih osebnosti, kot je arhitekt Jože Plečnik, razstava obiskovalcem približuje tudi manj znane ali prezrte posameznike, ki so pomembno prispevali k češko-slovenskemu sodelovanju. Razstava bo dopolnjena z nekaterimi novimi pomembnimi osebnostmi, povezanimi s slovensko obalo, Trstom, Krasom in Posočjem.

Predstavljene bodo osebnosti, kot so:

• diplomat in advokat z Trsta Otokar Rybář,
• filmski režiser František Čáp,
• speleolog Anton Hanke, pomemben raziskovalec Škocjanskih jam,
• Ludvík Masaryk, ki je vodil portoroški hotel Adria,
• Josef Ressel, gozdar in izumitelj ladijskega vijaka.
• František Schaurek v povezavi z Jamese Joycem in Trstem.

Razstava tako odkriva vidne in manj vidne sledi ljudi, katerih življenje in delo sta povezovala češki in slovenski prostor. Obenem nas opominja, da skupna zgodovina obeh narodov še vedno skriva številne zanimive in navdihujoče zgodbe.

Pridružite se nam ob večeru slovenske glasbe, kulture in zanimivih češko-slovenskih zgodb.

Veselimo se vašega obiska!

Podporniki in organizatorji:

MePZ Sveta Lucija

MePZ Sveta Lucija je dobil ime po župnijski zavetnici sv. Luciji. Združuje pevke in pevce različnih generacij, kar daje zboru še poseben pečat.

Spomladi leta 1999 je skupina mladih, ki jih je družila ljubezen do petja in skupnega druženja, prvič zapela pod vodstvom zborovodkinje in organistke Cilke Kavčič. Takratni majhni skupini 9 pevcev so se z leti pridruževali pevci in iz tiste prvotne skupinice je nastal zbor. Osnovna naloga in poslanstvo je, takrat in danes, petje pri bogoslužju. Kmalu se je pri pevcih pojavila želja po gojenju tudi drugačne glasbe, tako ima danes zbor precej pester program.

Z željo po vključitvi v širše kulturno dogajanje, se zbor rad odzove na krajevne, občinske in druge prireditve. Zbor vsako leto izvede dva koncerta, in sicer letni koncert v božičnem času in spomladanski koncert, na katerega k sodelovanju povabi zbor ali pevsko skupino.

Od leta 2007 se vsako leto udeleži revije Primorska poje, z velikim veseljem in ponosom pa zapoje tudi na občinskih proslavah, srečanjih v piranski občini in domači krajevni skupnosti. Ob 20 obletnici je zbor izdali svojo prvo zgoščenko z naslovom »Svetilnik na naši poti«. Leta 2024 je zbor praznoval 25 let delovanja. Z novo sezono 25/26  je vodenje zbora prevzela zborovska dirigentka Barbara Barać.

BARBARA BARAĆ – ZBOROVODKINJA

je ob študiju klavirja na Umetniški gimnaziji Koper obiskovala tudi pouk solopetja na Glasbeni šoli Koper. Študij je nadaljevala na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2024 uspešno zaključila študij zborovskega dirigiranja.

Kot pevka, korepetitorka in asistentka dirigenta je sodelovala v številnih kakovostnih zasedbah, med drugim v APZ Univerze na Primorskem, MePZ Obala, Komornem zboru Ave, APZ Tone Tomšič, Zboru Slovenske filharmonije ter zborih Akademije za glasbo.

Danes deluje kot asistentka dirigenta v Akademskem pevskem zboru Univerze na Primorskem. Septembra 2025 je prevzela umetniško vodenje Mešanega pevskega zbora Sveta Lucija. Svoje znanje redno nadgrajuje na strokovnih seminarjih in poletnih šolah.

Češko-slovenske sledi

»Z izjemo Slovakov bi težko našli druga dva slovanska naroda, ki ju povezuje tako tesen duhovni odnos, kot povezuje Slovence in Čehe.«
Václav Havel

Razstava »Češko-slovenske sledi« je del projekta, v katerem je vsaka sodelujoča država predstavljena z dvema večjima panojskima razstavama. Prva predstavlja njeno kulturno in naravno dediščino, uvrščeno na Unescov seznam, druga pa sledi skupni zgodovini, kulturnemu sodelovanju in medsebojnim vplivom.

Razstava predstavlja pomembne osebnosti, ustanove in dogodke iz zgodovine in sedanjosti češko-slovenskih odnosov. Med izbranimi so Čehi, ki so pomembno ustvarjali v Sloveniji, ter Slovenci, ki so delovali v čeških deželah, imeli češke korenine ali jih je pomembno zaznamovalo češko kulturno okolje. Predstavljene so tudi osebnosti, ki so v drugi državi dosegle pomembno priznanje ali pustile trajno sled.

Češko-slovenske vezi segajo več kot tisoč let v preteklost. Predniki Čehov in Slovencev so sodelovali že v času naseljevanja srednje Evrope in Samove plemenske zveze. Pozneje so se zgodovinske poti obeh narodov srečevale v okviru Svetega rimskega cesarstva in habsburške monarhije.

Pomembne povezave so nastale tudi med srednjeveškimi vladarskimi rodbinami. Češki kralj Přemysl Otakar II. je v 13. stoletju obvladoval Štajersko, Koroško in Kranjsko. Barbara Celjska, hči celjskega grofa Hermana II., se je poročila s Sigismundom Luksemburškim in postala tudi češka kraljica.

Čehi in Slovenci so od leta 1526, z izjemo krajšega obdobja napoleonskih vojn, več stoletij živeli v skupni habsburški državi. Zlasti v 19. in 20. stoletju so se okrepili kulturno, politično, gospodarsko in strokovno sodelovanje ter stiki med obema narodoma.

Eden najvidnejših simbolov teh vezi je slovenski arhitekt Jože Plečnik, ki je s svojim delom pomembno zaznamoval Prago in češko arhitekturo. Razstava pa poleg znanih imen odkriva tudi številne manj poznane posameznike, ustanove in dogodke, ki dokazujejo, kako globoke in raznolike so češko-slovenske sledi.

Razstava je pripravljena v češkem in angleškem jeziku, zato je namenjena predstavitvam na češkem in tujim obiskovalcem.

»Slovenci in Čehi imamo podobno miselnost in razumemo enak humor.«
Jan Jelšík

LASTAVICA

Lastavica je društvo državljanov z območja nekdanje Jugoslavije, ki deluje v Pragi od leta 2009. S kulturnimi, književnimi, glasbenimi, gledališkimi, izobraževalnimi in humanitarnimi dejavnostmi povezuje ljudi različnih generacij in narodnosti.